SKUPINSKA RAZSTAVA: NOVA DOBA

SKUPINSKA RAZSTAVA: NOVA DOBA

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 2. november 2020 ― Razstava predstavlja dela treh umetnic in umetniške skupine iz Slovenije, ki se v svojih ustvarjalnih praksah dosledno in dolgoročno posvečajo odnosu med človekom in naravo. Izbrana dela prinašajo globok premislek o človekovih intervencijah v naravno okolje in o trenutnem družbenopolitičnem in ekonomskem ustroju, ki temelji na principu rasti proizvodnje in potrošnje. V Lapidariju so v dialog postavljena tematsko raznolika dela tandema PLATEAURESIDUE, Maje Smrekar, Robertine Šebjanič in Tanje Vujinović. Te ustvarjalke in ustvarjalci se s sredstvi vizualne umetnosti posvečajo aktualnim temam sodobnega časa kot so človekovo razumevanje okolja, potreba po kolonizaciji narave in analiza okoljskih politik, ki danes še vedno temeljijo predvsem na konceptu neskončne modernizacije. V zgodovini moderne in sodobne umetnosti so premisleki umetnikov o fenomenu naravnega okolja na ravni reprezentacije prisotni že vse od pojava industrijskih revolucij, a so v preteklih desetletjih nekateri umetniki prevzeli aktivnejšo vlogo in začeli svoje ustvarjalne prakse interdisciplinarno povezovati z znanostjo in drugimi polji družbenega delovanja. To usmeritev povzema tudi pričujoča skupinska razstava, ki predstavlja analitične in angažirane ustvarjalne odzive umetnic in umetnikov na aktualne teme kot so ekologija, posledice poseganja v prostor, razmerje med človeškim in nečloveškim, preseganje dualizma kultura-narava in prihodnost človeške vrste.
Tongueney

Tongueney

Domen Ograjenšek, 31. oktober 2020 ― Maska Journal, vol. XXXV, iss. 200bb (fall 2020) / Actualities, pp. 102–112. Published in Slovene and English. More info at: https://maska.si/revija/aktualnosti/ “On its way to the roof of the mouth, her tongue veers off its path and takes the daring trail past the alveolar ridge and teeth, landing on the lips — it is no … Continue reading "Tongueney"
ENEJ GALA: PRAV ZVITA ZVER/PREDATOR`S TURN

ENEJ GALA: PRAV ZVITA ZVER/PREDATOR`S TURN

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 28. oktober 2020 ― Dogodek združi več segmentov: slikarstvo, ki je v »ozadju«, skulpture, marionete, »lisico, ki je zvita zver«, Von Kleistovo pripoved O gledališču marionet … in čisto Igro. Enej o svoji postavitvi že prej zapiše: »da gre za preobrat, kjer plen in lutka … ukaneta opazovalca« z dvojno izključitvijo rešitve. Gre za ne- in proti-intiutivno razrešitev slikarjeve uganke, za dvopomenskost zvitosti, ki jo razreši (vsak) opazovalec … Kot da obstoji (nekakšna) zvitost, pravilnejša od same zvitosti gledalca, ki se vsakič znova postavlja pred ogledalo, da bi preveril zvijačnost v pravljičnosti dramske igre. Kipi in slike so vpete, ujete v lutkovno predstavo, so protagonisti postavitve, njene Dejavnosti – razgradnje na razstavne eksponate. Slika = zatajitev njene avtonomnosti in marionete so »vprašljive«, kot tudi njeno gibanje in akcija, ki se prav vsakič znova oddalji od (nekega) posnemanja človeške anatomije. Posamezni segmenti kipov zmrznejo v poljubnem vrstnem redu. V ospredju je lisica = zvitost, ki se roga iz daljave, kot lutka, brez (vsake) gravitacije, v plesu, ki presega (vsakega) plesalca in je v resnici analogen le idealnemu gledalcu. V. J. Propp je v delu Morfologija skazki o pravljici zapisal: »Pravljica se odlikuje z ustaljeno kompozicijo, strukturo, ustaljeno poetiko … V ospredju pa je njena estetska funkcija.« V pravljici sta čas in kraj nedoločena, osebe so nedoločene, pravljica ljubi nasprotja, kategorično in apodiktično sodbo s čustvenim predznakom. Gre za tragičnost, ki se hkrati vzpostavlja in ukinja. Nekakšen čudež se zgodi, nekakšna čarobnost, s pomočjo katere se ukinja zlo in nemoralnost v vsakdanjem življenju. Nekakšen čudež in čarobnost, kot nek »obred« figur, konstantnih in nekonstantnih elementov: funkcij delujočih bitij in oseb. Strukturno je Enejeva predstava: ne-struktura in ne-red v novem Redu, ki kot artistov arhetip obvlada sceno/svet. Predvsem pa je ta postavitev čista igra. Pri tem moramo odmisliti vsako antropologijo, psihologijo in fenomenol
še novic